Drevesa so simbol narave in življenja
V naseljih skrbijo za zdravje človeka in okolja. Nanju delujejo enako kot zelene površine – blagodejno in zdravilno, varujejo zemljo in vodo, zadržujejo hrup in onesnažen zrak, preprečujejo pregrevanje zraka in tal, vlažijo zrak in zadržujejo padavine ter zagotavljajo zdravo življenjsko okolje za ljudi in živali. Poleg ekoloških koristi prinašajo drevesa naseljem tudi družbene in ekonomske koristi. Prispevajo k oblikovanju prostora, prepoznavni podobi in kulturni vrednosti mestnega okolja, k vrednosti nepremičnin, zanimivosti za naložbe, znižujejo stroške za javno zdravje in varovanje pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb. Sposobnost dreves, da porabljajo odvečni ogljikov dioksid ter da lahko skupaj z zelenicami in nižjimi grmovnimi rastlinami povečajo vpojnost mestnega okolja za padavinske vode in blažijo vročinske valove, pomaga zniževati ogljični odtis mesta in obvladovati podnebne ujme. Pri tem seveda odraslo in veliko drevo prinaša precej več koristi kot mlado in majhno.
Ko spoznamo, da nujno potrebujemo koristi odraslih dreves, je čas, da jih učinkovito zaščitimo pred nestrokovnimi posegi, poškodovanjem in nepotrebnim sekanjem ter zagotovimo učinkovito saditev novih. Podjetje Komunala Brežice od letošnjega leta dalje skrbi tudi za zaklad mesta – mestno drevje. Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.
Da pa bi lahko lastniki dreves sprejeli svoj delež odgovornosti in upoštevali prijazna pravil ravnanja z mestnimi drevesi, moramo razumeti vlogo dreves v mestu in pomen strokovnega načrtovanja in upravljanja mestnih dreves.
Skrb za drevesa v mestu Brežice
Skrb za mestno drevje v Brežicah poteka v skladu s pravili stroke, zaposleni so za ta dela izšolani in strokovno usposobljeni. Letno izvajamo preglede mestnega drevja na javnih površinah, ocenimo njihovo stanje ter na podlagi tega izdelamo načrt oskrbe tega (obrezovanje, glavičenje, povezovanje ipd.). Posebno pozornost namenjamo varovanju odraslih dreves. Pri skrbi za mestna drevesa smo zaposleni mnogokrat soočeni z vprašanjem, zakaj se dreves v mestih ne obglavlja? Te tehnike se namreč pogosto poslužujejo lastniki pri obrezovanju na svojih zasebnih zemljiščih. O obglavljanju dreves govorimo, kadar se odraslemu drevesu odstrani večino vrhov in vej, ki so večjega premera (več kot 10 cm). Mesto poškodbe (reza) postane vstopno mesto za različne povzročitelje bolezni (virusni, bakterijski, glivni patogeni). Drevo ostane brez listne mase, korenine so slabo prehranjene, začnejo odmirati in načeta je statična stabilnost drevesa. Ker obglavljanje drevesa povzroči stres pri drevesih (posledica je grdo, bolno in nevarno drevo), razkroj lesnih tkiv, šibko sekundarno krošnjo in večje stroške vzdrževanja, se obglavljanje dreves odsvetuje.
Odstranjujejo se samo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa. Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti se dreves ne odstranjuje. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti.
Kako lahko za drevje poskrbi vsak lastnik?
Najboljši način negovanja dreves je metoda glavičenja. Glavičenje je metoda nege drevja, pri kateri se drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstrani vse enoletne poganjke. Pomembno je, da z glavičenjem pričnemo, ko je drevo še mlado, saj so tako poškodbe majhne in jih drevo lahko preraste, zapre. Na mestu reza se tvori t. i. glava, ki jo ob negi ne smemo poškodovati. Redno torej odstranjujemo le poganjke, ki izraščajo iz glave. Z glavičenjem oblikujemo gosto krošnjo, ki poleti daje potrebno senco, drevo pa hkrati obdržimo v želenih dimenzijah.
Pri skrbi mestnih dreves na javnih površinah se v podjetju (poleg glavičenja) med drugim poslužujemo tudi postopka povezovanja dreves. Pri tem veje, ki rastejo proti središču, povezujemo med seboj z vrvmi. Ko so sklenjene, se med seboj zarastejo in nastane zelena streha, ki je v bistvu en sam organizem.
