Velik izziv v 21. stoletju - oskrba z vodo

Letos poteka v znamenju iskanja naravnih rešitev za reševanje izzivov z oskrbo z vodo v 21. stoletju. Iskanja bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih pristopov, ki bodo pomagali uravnovesiti vodni cikel in hkrati tudi zadovoljiti potrebe po vodi za vse večjo svetovno populacijo.
 
Poškodovani ekosistemi vplivajo na količino in kakovost vode, ki je nujno potrebna za naša življenja. Zavedati se moramo, da več kot 2,1 milijona ljudi na svetu nima dostopa do varne pitne vode. Kar 80 odstotkov vse odpadne vode, ki nastane v družbi, pristane v naravi, brez da bi bila pred tem ustrezno obdelana ali ponovno uporabljena. Zaskrbljujoč podatek, ki mu namenjamo premalo pozornosti, je tudi, da je kmetijstvo danes, predvsem z namakalnimi sistemi, odgovorno za več kot 70 odstotkov  svetovnih vodnih izgub.
 
Ker je cilj trajnostnega razvoja do leta 2030 vsem omogočiti enakopraven dostop do vode in  urediti sanitarne težave, bo potrebno poskrbeti tudi za bolj trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri.
 
Kaj so naravne rešitve, ki lahko pripomorejo k reševanju teh težav?
 
Združeni narodi vidijo rešitev v izboljšanju in nadgraditvi tradicionalne, sive infrastrukture v zeleno.
 
Nadgraditev v zeleno infrastrukturo na primer pomeni:
 

• s pomočjo »naravnih mokrišč«, torej rastlin in prsti, ki imajo naravne zadrževalne in absorpcijske sposobnosti, zmanjševati količine meteornih voda, ki odtečejo in vstopajo v kanalizacijske sisteme in se kasneje izlivajo v jezera, reke in potoke;
• z ohranjanjem agrikulture na njivah in poljih, ki zemljo ščitijo pred izsuševanjem, ali z zasaditvijo novih rastlin in dreves, je mogoče zmanjšati onesnaževanje in odtekanje vode s kmetijskih površin
• s povezovanjem poplavnih  površin z rekami in potoki je mogoče ublažiti učinke podnebnih sprememb, na primer zmanjšati pogostost in intenziteto poplav.

Tovrstne izboljšave pogosto prinašajo koristi, ki presegajo tiste vezane na vodo. Naravna mokrišča, ki se uporabljajo za obdelavo odpadnih voda, lahko na primer hkrati zagotovijo biomaso za proizvodnjo energije, izboljšajo biotsko raznovrstnost, ustvarijo rekreacijske prostore, z njimi pa se odprejo tudi nova delovna mesta.

 Vir: GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva
 
NAZAJ