HRANA SODI NA KROŽNIK, NE V SMETI!

Kolikokrat se ti je zgodilo, da si iz hladilnika vrgel jogurt, ki je bil komaj čez rok? Ali pa pol lončka kosmičev, ker si kupil nove?

Živimo v času izobilja, ko je hrana pogosto samoumevna. Toda da bi prišla do našega krožnika, mora najprej prehoditi dolgo pot – od pridelave, predelave, skladiščenja, transporta in prodaje do potrošnje. Na vsakem koraku se hrana izgublja, s čimer po nepotrebnem trošimo tudi dragocene vire. Odpadna hrana v številkah

• 164.803 ton odpadne hrane v Sloveniji (2023).
• 44 % nastane v gospodinjstvih = 72.000 ton.
• Posameznik zavrže 78 kg hrane na leto, od tega 29 kg užitne hrane.
• V šolah v občini Brežice se zavrže 10–40 % hrane – tudi do 12 ton/leto na šolo.
• V Sloveniji bi lahko iz zavržene hrane pripravili 300 milijonov obrokov.
• Deleži po sektorjih: gospodinjstva 44 %, gostinstvo in javne prehrane 34 %, proizvodnja 13 %, trgovine 9 %.
• Za primerjavo: na Japonskem zavržejo le 37 kg na osebo letno.

Japonska – primer dobre prakse na področju zmanjševanja odpadne hrane

Med letoma 2008 in 2019 so na Japonskem količino zavržene hrane zmanjšali za skoraj tretjino. Njihovi ukrepi so zajemali naslednja področja:

• Zakonodaja: obvezno poročanje podjetij, vključevanje občin.
• Kupuj spredaj: potrošnike spodbujajo, da izberejo izdelke z bližnjim rokom uporabe.
• Manjše porcije in popusti v gostinstvu ter trgovinah, možnost odnosa hrane domov.
• Presežki hrane se namenijo dobrodelnim organizacijam ali recikliranju.
• Ozaveščanje: vsako leto nacionalna kampanja proti zavrženi hrani.

Rezultati: leta 2019 še 5,7 mio ton → leta 2023 4,64 mio ton (zmanjšanje za več kot 1 mio ton) in 37 kg hrane na prebivalca letno. Kaj lahko storimo sami?

Vsak prihranjen kos kruha šteje. Če bi vsak od nas zavrgel 10 kg hrane manj, bi v Sloveniji skupaj rešili skoraj 20.000 ton hrane (40.000–50.000 obrokov).

• Načrtujmo obroke.
• Naredimo nakupovalni seznam in se ga držimo.
• Servirajmo manjše porcije.
• Ostanke shranimo in jih porabimo naslednji dan.

NAZAJ