- 2025 - Cerina
- Vas s 159 prebivalci, ki se nahaja na nadmorski višini 224 m, leži južno od Čateža ob Savi, njeno središče pa predstavljata gasilski dom in dejavno PGD Cerina, ustanovljeno že leta 1932.
Osrednje društvo v kraju je PGD Cerina, ustanovljeno leta 1932. Gasilci so še danes gonilna sila družabnega življenja – središče je gasilski dom z igriščem, znani pa so tudi po dogodkih, kot je Cerinski očkov vikend. Mlajši gasilci so večkratni dobitniki priznanj na mladinskih tekmovanjih.
Posebnost kraja je dvorec Straža pri Cerini, kulturni spomenik, ki čaka na prenovo. Grad je bil del posesti samostana Kostanjevica, zato je imel pomembno versko in posestno vlogo. Zaradi svežega zraka je bil grad nekoč priljubljen med pljučnimi bolniki.
Iz Cerine prihajajo uspešni športniki – med njimi ju-jitsu tekmovalki Andrejka Ferenčak in Nina Piškur ter motokrosist Benjamin Cirnski, večkratni prejemnik pokala. Obdana s pohodniškimi potmi do sv. Vida in znana po skrbi za red in varnost, je Cerina letos zasluženo prejela naziv najlepšega naselja.
- 2024 - Mali Vrh
- Mali Vrh spada v krajevno skupnost Globoko. Leži na 201 m nadmorske višine in ima skupno 285 prebivalcev.
Mali Vrh je vas z obcestnim jedrom ob krajevni cesti Globoko–Artiče. Leži na Bizeljskem gričevju, na južnih obronkih Bizeljskega, ki tu prehaja v Brežiško ravan. K vasi sodijo še posamezne hiše, raztresene po slemenu Malega Vrha, kjer je tudi zaselek Kamše. Ob cesti proti Brežicam pa je zaselek Trebeže, ki je tudi del vasi.
Ob potoku Gabernica se nahaja Rudnik Globoko, kjer so nekoč kopali kremenčev pesek in glino, do leta 1964 pa so kopali lignit. Na severnem delu naselja, to je na slemenu nad potokom Graben, stoji cerkev sv. Jakoba iz 17. stoletja.
Tu se je 3. februarja 1879 rodil Anton Stergar, teološki pisatelj, ki je bil pozneje tudi župnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Med letoma 1903 in 1912 je objavljal v Voditelju v bogoslovnih vedah in sestavil obsežno zbirko življenjskih primerov za pridigarje in katehete, ki pa je ostala v rokopisu.
V času 2. svetovne vojne so Nemci iz naselja izselili 19 družin, nakar so se tu nastanili Kočevarji. Med okupacijo je bila v vasi – s krajšimi prekinitvami – stacionirana tudi enota SS policije.
- 2023 - Boršt
- Naselje Boršt je gručasta vas s približno 137 prebivalci. Leži na nadmorski višini 153 m2, in sicer na levem bregu reke Krke in vznožju Gorjancev. Na vzhodu meji s Krško vasjo, na zahodu z Račjo vasjo, na severu pa z Dolenjimi Skopicami in letališčem Cerklje ob Krki. Sredi vasi stoji kapelica Marije Brezmadežne, zgrajena leta 1912, zraven nje pa lipa, ki jo je leta 1924 posadil Jože Lopatič. Pred kapelico je na tem mestu stal križ, ki so ga nato prestavili na križišče ob glavni cesti pri Dolenjih Skopicah.
Prostor, kjer danes stoji naselje, je naseljen že od prazgodovine. Arheološki ostanki vzhodno od vasi nam potrjujejo, da je bila tu prazgodovinska ali antična naselbina, saj so našli več gomil in rimskih grobov.
V preteklosti so se vaščani ukvarjali predvsem s prodajo živine, vina, izdelavo drogov za električno napeljavo, žitom in krompirjem. Jeseni 1941 so Nemci vaščane izselili in nastanili Kočevarje, ki so opustili obdelovanje vinogradov. Na Borštu sta znana dva studenca, ki so ju ljudje včasih uporabljali za črpanje pitne vode in pranje.
V zgodovini se ime Boršt prvič omenja že leta 1262 kot Vorste, kar v prevodu pomeni gozd.
Od druge polovice 18. stoletja naprej so se vaščani prevažali s splavom čez reko Krko. Ko je visoka voda leta 1904 splav odnesla, so uporabljali čolne. Leta 1941 so izgradili most čez Krko, ki z glavno cesto povezuje kraje na obeh bregovih reke. Letošnje poplave so ga tako poškodovale, da most ni bil več prehoden, kaj šele prevozen. Most so zopet prenovili (kot že nekajkrat v preteklosti) in odprli že konec novembra 2023.
Obnovljen most čez reko Krko je danes dolg 80 metrov, širok 4 metre, ograja na njem pa je visoka približno 1,2 m in narejena po vzorcu lesenega mostu v Cerkljah. Mostu pa ne uporabljalo le za promet in hojo, temveč z njega tudi pogumneži skačejo v reko. Vaščani so včasih organizirali tradicionalne skoke v Krko.
Vzporedno z vasjo Boršt teče reka Krka, katere tok je v normalnem stanju dokaj miren. Globina pri mostu je ob normalnem vodostaju do 3,5 m, na nekaterih mestih pa tudi več kot 10 m. Reka Krka ob spodnjem delu objema en večji otok Osredek in dva manjša. Poleg zgoraj naštetih dejavnikov kulturne in naravne dediščine je treba omeniti tudi umetno jezero v gramoznici. Zaradi prodnate podlage so vaščani že od nekdaj črpali prod za lastne potrebe in prodajo. S tem je prišlo do večjih izkopov pod ravnjo podtalnice in nastanka manjših jezer. Eno izmed njih je tudi t. i. »šuder jama«, ki je danes namenjena športu in rekreaciji.
V gramoznici ob cesti proti Skopicam se nahaja Zbirni center Boršt, kjer lahko občani Brežic odložijo komunalne odpadke.
Boršt je zaradi svoje lege in dostopov do reke Krke zelo privlačen za kopanje, čolnarjenje in ribolov.
Poleg trdega dela so se vaščani že nekoč družili ob dobri glasbi, kar so ohranili do danes. Boršt velja za glasbeno vas ansambla bratov Lopatič, pevke Majde Arh, ansambla Franca Veglja, ansambla Lopatič Family Band. Mnogi slovenski in tuji glasbeni snemajo v »Studiu Štala« ali pa se učijo igranja harmonike pod mentorstvom Franca Veglja. Kot pravi Silvester Lopatič, talentov in volje ne manjka, zato se bo na Borštu še dolgo prepevalo in igralo.
Povzeto po knjigi Davida Smukoviča Korenine cerkljanske fare (2021) in knjige Silvestra Lopatiča Boršt skozi čas (2013)
- 2022 - Sobenja vas
- Sobenja vas je gručasto naselje, ki leži na severnem vznožju gozdnate vzpetine Golega Cirnika na nadmorski višini 257 metrov. Okolica je zakrasela. Vas je bila prvič omenjena leta 1456. Dostopna je po cestah iz Dvorc in Velikih Malenc.
Vaščani se ukvarjajo s kmetovanjem. V okolici hiš je precej sadnega drevja, plodove pa predelujejo v žganje. Denar zaslužijo tudi s prodajo lesa. Nekoč je bila vas znana po izdelovanju kolov za vinograde. Skoraj pri vsaki hiši so v zimskem času delali kostanjeve količe in jih prodajali kupcem iz Hrvaške. V vasi je sedež PGD Sobenja vas.
V gasilskem domu so bile vrsto let pevske vaje čateškega cerkvenega zbora. Svoj čas so cerkveni zbor sestavljali v glavnem pevci iz Sobenje vasi. Na prostoru, imenovanem Draga, je bila na Dragarski kmetiji zgrajena kapela. Leta 1912 jo je dal postaviti takratni gospodar Miha Komočar. Vsako leto je na praznik Žalostne Matere Božje v njej sveta maša, od leta 2002 pa ima cerkvica svoj zvon. Velika pridobitev za Sobenjo vas je bila asfaltirana krožna cesta, ki je to lepo in prijetno vas povezala z drugimi vasmi in ljudem omogočila, da lažje pridejo v službo.
Mi pa še dodajamo, da vas krasijo čudovito urejena dvorišča, cvetoči balkoni, rožne gredice in urejene ter čiste male kmetije.
- 2021 - Brezje pri Veliki Dolini
- O naselju Brezje pri Veliki Dolini je takole zapisal njegov vaščan Stanislav Barkovič:
»Nekdaj največja vas v Krajevni skupnosti Velika Dolina na obronkih Gorjancev je danes na pol prazna. Glede na to, da je bila demografska podoba kraja slaba, saj – kot radi rečemo – daleč od cesarja, daleč od boga in daleč od srca, se je mlajša generacija odselila >s trebuhom za kruhom< in si drugje ustvarila dom. Tisti, ki smo ostali, smo morali trdo delati za svoj vsakdan. Danes daje podoba Brezja pri Veliki Dolini videz urejene vasi z rožami na oknih v poletnem času in urejenimi zelenicami. Na večji kmetiji v vasi pa poskrbijo, da so naši pašniki in travniki pokošeni in popaseni. Med prvimi v občini Brežice smo imeli urejen ekološki otok. Drevored brez pred vasjo spominja na to, da so na tem območju nekoč rasle breze, po katerih je vas dobila ime.«
- 2020 - Gaj
- »Gaj je naselje v krajevni skupnosti Velika Dolina, ki se nahaja na jugovzhodnem delu občine Brežice. Leži na nadmorski višini 260 m in na obrobju Gorjancev. Zaradi razgibanega reliefa naselja je poselitev redka, saj je v vasi le 12 hišnih številk. Spadamo v šolski okoliš Velika Dolina, kamor hodi v šolo tudi večina otrok, ki pa jih v vasi na žalost ni veliko. Ob obisku vasi in razgledu, ki ga ponuja, vam je hitro jasno, zakaj ima naselje tako ime.
Kot vsaka vas v krajevni skupnosti si tudi mi prizadevamo, da bi bilo naše naselje karseda urejeno in čisto, kar nam nekako uspeva z urejanjem okolice, ločevanjem odpadkov in uporabo ekološkega otoka, ki si ga delimo z zgornjim delom Ribnice. V preteklosti smo nekajkrat organizirali košnje cestnih bankin in brežin za ureditev naselja, ki smo ga istočasno izkoristili za družabno srečanje, vendar je takih srečanj čedalje manj, v kar nas sili hiter tempo življenja. Ob prazniku dela pa si vzamemo čas drug za drugega in organiziramo tradicionalno srečanje krajanov Gaja in zgornjega dela Ribnice. Letos nam to zaradi epidemije ni uspelo, vendar si bomo v prihodnosti še naprej prizadevali organizirati tovrstna srečanja, ki nas povezujejo.«
- 2019 - Brezje pri Veliki Dolini
- Vas Brezje, ki že od nekdaj nosi romantični naziv »selo ljubavi« in katere ime izvira po vsej verjetnosti iz številnih brez, ki so s svojo belo barvo, razgibanimi vejami in srčkastimi listi poskrbele za naravno lepoto te vasice, leži na skoraj 290 m nadmorske višine in se razteza na površini, malo manjši od 3 km2.
Brezje in njegovi prebivalci danes živijo v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, skupaj poskrbijo za marsikateri prijeten in prijateljski dogodek v okviru vasi in tudi širše krajevne skupnosti.
Tako so leta in leta pridne roke vaščank in vaščanov poskrbele za prijetno pogostitev in okrepitev lačnih in žejnih pohodnikov, ki so s tradicionalnim pohodom obeleževali spomin na okupacijsko mejo, postavljeno na slovensko ozemlje med Nemčijo in NDH.
Na mizah ni manjkalo domačih dobrot – od »kislega mleka«, koruznega kruha, domačih salam in zašinkov do predobrih in čudovitih različnih drobnih kolačev, piškotov, rulad ...
Vaščani pa so lahko ponosni tudi na nekaj posebnega, in sicer na ekološki otok za odlaganje odpadkov. Tukaj so izkazali poseben odnos in razumejo pomembnost ločevanja odpadkov tudi na neki višji ravni. Slednje zanje ni le obveznost, saj se zavedajo, kako pomembno je to dejanje tako za njihovo vas in občino kot tudi za državo in svet.
»Vaščani Brezja prejmejo priznanje za najbolj urejen otok za odlaganje ločenih odpadkov. Z otokom nam vsem sporočajo, da ne gre le za smeti, temveč za naravo, tj. za odnos in skrb do nje. Otok je čedno urejen tudi cvetličnimi posodami izvirnih oblik, v katerih vedno cvetijo negovane cvetlice. Okoli kontejnerjev nikoli ne boste videli razsutih smeti. Okoli njihovih kontejnerjev je prijetno srečati soseda, pokramljati in občudovati naravo.
Ponosni smo na vaščane in krajane, ki imajo tako skrben odnos do čistoče, snage in narave. Naj bodo zgled marsikomu in naj zbudijo tudi tiste, ki še niso uspeli spregledati pomembnosti in vpliva malih ter lokalnih dejanj na globalno dogajanje. Zahvaljujemo se vaščanom Brezje!« je še zapisal Marijan Žibert, predsednik Krajevne skupnosti Velika Dolina, ki je prevzel letošnje priznanje.
- 2018 - Globočice
- Ko se peljemo ob reki Krki od Čateža proti Krški vasi in Velikim Malencam, se pod cerkvico svetega Martina srečamo z vodno kapilaro, ki priteče po ozki dolinici in se izliva v Krko. Tale vodna kapilara je potok Globočec, ki preteče dobre tri kilometre, toda v preteklosti je imel zelo pomembno vlogo – poganjal je osem mlinov in eno žago. »Danes nas spremlja do vasi, po kateri je dobil ime, in pod njo privre na dan v dveh izvirih,« je svoje naselje opisal vaščan Radovan Ivanšek.
Globočice so dobile takšno ime verjetno zato, ker od koderkoli jih opazujemo, imamo občutek, da so nekje na jasi, obkroženi z njivami, travniki in vinogradi, ki so v objemu okoliških gričev in gozdov. Vas šteje 86 prebivalcev, ki so zelo aktivni, delovni in ekološko osveščeni.
V Globočice se priseljujejo ljudje, ki želijo uresničevati svoje cilje in živeti v medsebojnem miru ter sožitju. V vasi se ukvarjajo z raznolikimi dejavnostmi, kot so: zidarstvo in fasaderstvo, kovinarstvo in varilstvo, priprava in dostava hrane na dom, čebelarstvo (imajo dva velika čebelarja), konjereja posavskih konj, prašičereja, reja rac in gosi, frizerstvo, kmečki turizem s prenočitvami , vinogradništvo in sončna elektrarna, imajo pa tudi pooblaščenca za vgradnjo čistilnih naprav.
Delovno aktivni vaščani hodijo na delo v Brežice in okolico. Otroci obiskujejo Osnovno šolo Brežice, srednje, visoke šole in fakultete pa po celem svetu, kjer so postali inženirji, zdravniki in doktorji znanosti, zato so vaščani ponosni nanje. Vaščani so sicer aktivni v športnih in kulturnih društvih po vsej občini.
»V Globočicah imamo vodovodno omrežje zadnjih 18 let povezano v oskrbo Komunale Brežice, prej smo imeli vodovod iz izvira potoka Globočec. Ker se je potok ob nalivih kalil, smo morali iskati rešitev v širši skupnosti. Večina gospodinjstev ima male čistilne naprave, zaprte sisteme in ekološko napravo. Vaščani strogo ločujemo komunalne odpadke, nevarne odpadke pa vozimo v zbirni center Boršt. Ko imamo rekreacijske pohode, vedno prinesemo pločevinke in plastično embalažo v zbirni vaški kotiček. Enkrat letno imamo čistilno akcijo – gre za druženje in obenem pogovor o tem, na kakšen način ljudem, ki pridejo nabirat gobe in kostanj, dopovedati, da je treba smeti in pločevinke odpeljati s sabo ali odvreči v smetnjak. Z odmetavanjem odpadkov skozi okna avtomobila pa res ne potrebujemo potrditve vaše prisotnosti v naši vasi,« je še dodal Radovan Ivanšek, ki nam je poslal opis Globočic, za kar se mu še posebej zahvaljujemo.
- 2017 - Krška vas
- Najstarejši sledovi, ki kažejo na naselitev človeka na območju Krške vasi, sodijo že v konec mlajše kamene ter začetek kovinskih obdobij. Gre za ostanke keramičnega posodja ter drobno kamnito orodje, najdeno ob Krki na skrajnem jugozahodnem delu vasi.
Že starinoslovec Pečnik konec 19. stoletja piše o številnih prazgodovinskih ter rimskih grobovih, odkritih v okolici vasi, omenja pa tudi rimski most čez Krko, katerega ostanki naj bi bili v tistem času še vidni. Podatki ne presenečajo, saj je v neposredni bližini znana prazgodovinska ter poznoantična naselbina na Gradišču pri Velikih Malencah. Sem naj bi se namreč, v nemirnem času po zatonu antike, zatekli prebivalci rimskega mesta Neviodunum (Drnovo pri Krškem) in Krška vas leži ravno na poti med obema krajema.
Naselje na tem mestu se omenja v kostanjeviškem urbarju iz 14. stoletja, in sicer pod imenom ''czu dem Werdelin'' (Na otoku), glede na lego med rekama Savo in Krko.
Okoli leta 1500 je na gričku zahodno od tega zgrajena gotska cerkev sv. Mohorja in Fortunata.
Vasi se ne ognejo niti Turki, ki v 15. stoletju intenzivno ropajo po naših krajih, v 16. stoletju pa čutijo prebivalci tudi posledice kmečkih uporov, v katerih je požgano bližnje mesto Brežice.
Na vojaškem zemljevidu iz 18. stoletja, kjer je poimenovana Munkendorf, je upodobljena kot manjše gručasto naselje, ležeče desno od ceste, ki vodi proti Cerkljam ob Krki.
Po veliki povodnji 25. januarja 1781, ko Sava spremeni svoj tok in odnese večji del bližnje vasi Zasavje, se v Krško vas priseli večina prebivalcev uničene vasi.
Že pred drugo svetovno vojno je v Krški vasi več obrtnikov, gostiln in trgovina, pa tudi trije mlini. Leta 1941, ko je ponovno preimenovana v Munkendorf, Nemci izselijo 82 družin, sem pa namestijo Kočevarje. Po vojni je sredi vasi postavljen spomenik padlim borcem ter žrtvam fašističnega nasilja iz vasi in okolice.
Eden prvih objektov v Krški vasi je bila Gostilna Koželj, današnja Ajstrova hiša pri spomeniku. Kasneje so na levem bregu Krke zgrajeni trije mlini, Starčičev, Žokaljev in Dvornikov, ki je bil tudi največji, saj je imel kar pet velikih koles in mlinskih kamnov.
Leta 1976 je bil zgrajen novi most, stari leseni most, ki je dolga leta vodil preko Krke naravnost proti stari gostilni Prah, ki stoji še danes, pa je bil porušen.
Turistično društvo Krška vas
Turistično društvo Krška vas je bilo ustanovljeno leta 1964, v času, ko je k njim prihajalo veliko turistov, predvsem iz Zagreba, da so se kopali v čudoviti Krki. V tistem času so pobirali parkirnino in skrbeli za urejenost kopališč. Danes TD še vedno skrbi za urejenost kraja, predvsem mestnega jedra, kamor spada tudi turistični kozolec, kopališča »Zajla« ob koncu vasi proti Borštu ter otoka nad mostom. Organizirajo postavitev majnika ter prvomajski pohod po Tončkini poti na Šentvid, v tem času pa se že pripravljajo na novoletno okrasitev kraja.
V začetku meseca novembra 2016 so po vasi postavili pet novih košev za smeti. Organizirali pa so tudi že kar nekaj delovnih akcij, postavili tri nove klopi, kraj lepo uredili, poskrbeli pa so tudi za pomol na kopališču "Zajla".
Danes ima Krška vas okoli 500 prebivalcev in 150 hiš. Je med lepšimi kraji v občini Brežice, za kar redno dobivajo priznanja. Tako so letos za urejenost krajevnega jedra zasedli drugo mesto v sklopu akcije »Moja dežela lepa in gostoljubna«.
- 2016 - Koritno
- Koritno je razpršeno naselje vzhodno od Brežic v Krajevni skupnosti Velika Dolina. Vas se razteza ob vznožju Gorjancev na 4 km2 na nadmorski višini 331 metrov.
V Koritnem živi 84 prebivalcev. Večina delovno aktivnega prebivalstva je zaposlena, poleg tega pa se ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem s sadjarstvom ter vinogradništvom. Najbolj so aktivni v Društvu vinogradnikov, pri čemer se trudijo vzpostaviti čim bolj okolju prijazno pridelavo. Prosti čas si popestrijo s skupnimi druženji in izleti, sodelujejo z okoliškimi kulturnimi društvi, predvsem z društvi iz Velike Doline.
Vaščani so med seboj zelo povezani in skupaj skrbijo za urejenost vasi. Pohvalijo se z izjemno velikim številom otrok, ki jih je kar za celo vrtčevsko skupino. Ponosni so, da mladi ne odhajajo, temveč ostajajo v domači vasi. Tako se ni bati za prihodnje rodove okoljsko ozaveščenih Koritničanov.
- 2015 - Artiče
- Nedaleč stran od Brežic se dviguje majhen, a zelo simpatičen hribček. To so Artiče, ki ležijo na nadmorski višini 217 metrov, znane predvsem po sadjarstvu, kulturi in delovnih ter prijaznih ljudeh.
Ime Artiče spominja na rt, rtič, ki je nekoč davno segal v Panonsko morje.
V Artičah najdemo farno cerkev Sv. Duha, pokopališče, župnišče, osnovno šolo z vrtcem in športnim igriščem, Prosvetni dom, pošto, trgovino s kava barom. Posebna zanimivost pa je zaščitena 200 let stara Banova domačija, izjemen primer kulturne dediščine, vreden obiska in ogleda.
Artiče slovijo predvsem po sadjarstvu in kulturi.
SADJARSTVO
Sega že v čas pred 2. svetovno vojno, ko so ljudje imeli prve drevesnice in zadružne sušilnice. Takrat so se ponašali s slivarstvom. Vsako leto se v kraju odvijajo sadjarski dnevi, ki se jih udeležijo ne le domači sadjarji, temveč tudi strokovnjaki širom po Sloveniji. Sadjarstvo v teh krajih ni le hobi, temveč mnogim prebivalcem predstavlja edini vir zaslužka.
KULTURA
Artiče so v ožji in širši okolici znane po svojem kulturnem utripu. Že od leta 1967 v kraju uspešno deluje folklorna skupina. Kulturno umetniško društvo Oton Župančič, ki je v letu 2011 praznovalo 80. obletnico svojega delovanja, je znano ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Ambasadorji kulture pa so tudi tamburaši, ki žanjejo uspehe tako doma kot v tujini. Na številnih prireditvah pa redno sodelujejo tudi skupina ljudskih godcev, mešani pevski zbor in dramske sekcije.
Artiče zaživijo predvsem ob tradicionalnih prireditvah, kot so: sadjarski dnevi, mednarodni folklorni festival SLO FOLK, nastopi tamburaškega orkestra KUD OŽ Artiče, Artiški dnevi, blagoslov konj, pohod po sadjarski poti, prikaz življenja na kmetiji nekoč (na Banovi domačiji), razne šolske prireditve in razni koncerti.
Življenje v Artičah je dokaj živahno, saj ga močno zaznamuje aktivno društveno življenje. Krajani skupaj s turističnim društvom skrbijo za urejenost kraja, ki spada med lepše urejene vasi v občini Brežice, kar dokazujejo številna priznanja. K urejenosti vasi pa nedvomno sodijo tudi čistilne akcije in aktivnosti za pravilno ločevanje odpadkov, kjer so se v letošnjem letu Artičani izkazali najbolje.
