Male komunalne čistilne naprave

mKČN ni namenjena zbiranju in čiščenju meteornih voda!

Vrste mKČN
• Rastlinska mKČN, lagunska mKČN, ipd., ki dosega mejne vrednosti KPK<200 mg/l,
• tipska mKČN, ki glede na izjavo o lastnostih dosega učinek čiščenja najmanj 80%,
• kot mKČN se lahko uporablja tudi naprava, sestavljena iz enote za mehansko čiščenje po standardu SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica) oziroma SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo in infiltracijo po standardih: SIST EN 12566-6 (predizdelana enota za čiščenje komunalne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali posredno v podzemne vode, SIST EN 12566-5 (filtrna naprava za predčiščene hišne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali SIST EN 12566-2 (sistemi za infiltracijo v tla), če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.
Uporaba obstoječih greznic
Obstoječe greznice se lahko spremenijo v mKČN, a le, če greznica ustrezajo določenim pogojem (navedenim v nadaljevanju) in je nadgrajena z enoto za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, v skladu s standardi (SIST EN 12566-6, SIST EN 12566-5, SIST EN 12566-2).

Greznica mora ustrezati naslednjim pogojem:
• da se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode, 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
• njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
• ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne greznice,
• je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje,
• je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje in
• je zagotovljeno ravnanje z blatom v skladu z zakonodajo.
Tako sestavljeno mKČN lahko uporabljajo lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (planinska koča, gorsko zavetišče, ali dom ali lovska koča),kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena.
Delovanje mKČN
V čistilni napravi se izvajajo številni mehanski in biološki procesi, ki se razlikujejo glede na tip čistilne naprave.

Bistveni del celotnega procesa opravijo bakterije, katere se hranijo z onesnaženo vodo. Za učinkovito delovanje čistilne naprave je pomembno, da jo uporabljamo v skladu z navodili in priporočili proizvajalca.
Izbira mKČN
Ker je na trgu veliko ponudnikov mKČN, uporabnikom svetujemo, naj bodo pozorni, da je naprava, ki jo želimo vgraditi v celoti v skladu z zahtevanimi standardi. Potrebno je biti pozoren tudi na bodoče stroške vzdrževanja, pogostost praznjenja, servisiranja ter na zagotavljanje rezervnih delov.

Ko uporabnik vgradi ustrezno čistilno napravo, izpolnjuje zakonske obveze in je upravičen do 90% znižanja plačila okoljske dajatve odvajanja odpadnih voda.
Sofinanciranje mKČN
Občina Brežice vsako leto izda javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Aktualni javni razpis lahko prevzamete osebno na občini Brežice na Oddelku za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve.
Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV)
Uradni list RS, št. 21/25
3. člen

(pomen izrazov)

Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov.
20. člen

(merska enota za obračun opravljene storitve javne službe)

(5) Izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter količino opravljene storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se uporabnikom obračuna v višini 100 odstotkov izmerjene pitne vode v m3, razen če gre za drugo rabo vode, za katero je uporabnik pridobil vodno pravico po zakonu, ki ureja vode, ali če se voda rabi za oskrbo živali in če pri tem dokazljivo ne nastane komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, čisti na komunalni čistilni napravi ali se odvaja v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnikom storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter uporabnikom storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, ki so uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in katerim ni mogoče izmeriti količine dobavljene pitne vode, izvajalec javne službe določi količino opravljene storitve glede na količino dobavljene pitne vode v skladu z drugim odstavkom tega člena, iz katere nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti na komunalni čistilni napravi ali odvaja v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
38. člen
 
(javna služba odvajanja in čiščenja odpadnih voda)

(1) Javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda zagotavlja občina na območju celotne občine v skladu s tem zakonom in predpisom vlade, ki podrobneje ureja to javno službo.

(2) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda kot obvezne storitve izvaja in odgovarja za naslednje naloge:

– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,

– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21, 44/22 – ZVO-2 in 21/25 – ZOPVOOV
 
4. člen

(izrazi)

31.   obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava, za katero velja da je:

-  bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,

-  bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,

-  bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;

 46.   tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode

17. člen

(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)


(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:

-        prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in

-        pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

 (4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.

(7) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev v skladu z drugim odstavkom 28. člena te uredbe, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:

-        ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,

-        nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,

-        zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,

-        način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in

-        hrambo podatkov v skladu s petim odstavkom 28. člena te uredbe.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ni mala komunalna čistilna naprava iz 28. člena te uredbe, če mu lastnik ali upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za:

-        parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,

-        parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 te uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za aglomeracijo,

-        parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali na območju izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti, predpisane za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
 
25. člen

(obveščanje uporabnikov javne službe)

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pisno obveščati:

-        na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,

-        na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,

-        o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in

-        o rokih in času izvedbe pregledov v skladu s 17. členom te uredbe.
 
29. člen

(obveznosti lastnika objekta)

(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:

-        obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,

-        uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
 
39. člen

(prehodni roki za oskrbovalne standarde)

(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:

-        31. decembra 2025, če gre za iztok v občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

-        31. decembra 2027, če gre za iztok, ki ni iztok iz prejšnje alineje.

(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2027.
 
40. člen

(prehodni roki za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode)

Ne glede na 15. člen te uredbe mora izvajalec javne službe zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode po javnem kanalizacijskem omrežju in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:

-        31. decembra 2025, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena,

-        31. decembra 2027, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena,

-        31. decembra 2027, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE.
 
43. člen

(prilagoditev obstoječih objektov)

(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2025.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do:

-        roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, in

-        31. decembra 2025, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni predpisan.

(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta objekt, najpozneje v:

-        rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali

-        15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv.

(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.

(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.

(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:

1.      čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,

2.      zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali

3.      čisti v obstoječi pretočni greznici, če je za blato zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

 
Kaj je potrebno storiti pred in po vgradnji mKČN?
Pred vgradnjo mKČN je potrebno pridobiti:

1. Mnenje izvajalca javne službe (samo v primeru pridobivanja dokumentacije za novogradnje ali rekonstrukcije objektov).

2. Mnenje o vplivu vgradnje na vodni režim in stanje voda na Direkciji RS za vode, oziroma vodno soglasje, ki je s 7. 3. 2026 obvezno le v primeru:
• če je parcela vgradnje in iztoka iz mKČN na vodovarstvenem pasu,
• je iztok iz mKČN speljan v vodotok,
• je parcela na erozijskem ali poplavnem območju,
• projekt kakorkoli lahko vpliva na vodni režim.
Kaj storite po vgradnji mKČN?
• Najkasneje 15 dni po pričetku obratovanja mKČN pisno obvestite o tem Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.
• Izvedete prve meritve po cca. treh mesecih njenega obratovanja. Seznam pooblaščenih izvajalcev najdete na tej povezavi.
• Na Komunali Brežice d.o.o. z  zapisnikom o priključitvi na mKČN opravite vpis v register (obvezne priloge: pozitivna ocena prvih meritev, navodila za vzdrževanje in izjava o lastnostih, vodno soglasje).
• Na Občini Brežice preglejte aktualne razpise in izpolnite vlogo za subvencijo.
Kako se opravljajo prve meritve?
Obvezna priloga ob prijavi male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju mKČN) je pozitivni analizni izvid prvih meritev. Prve meritve se opravijo po 3-9 mesecih po zagonu mKČN. V kolikor so prve meritve neustrezne, je potrebno le-te ponoviti.
Končni analizni izvid mora upravljavec dostaviti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje komunalne in odpadne vode v roku 30 dni po opravljenih meritvah.
 
Kriteriji za pozitivne prve meritve za mKČN manjšo od 50 PE po Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21, 44/22 – ZVO-2, 21/25 – ZOPVOOV in 113/25)
 
Osnovna parametra pri prvih meritvah za  mKČN manjšo od 50 PE sta KPK in BPK5. V kolikor se mKČN vgrajuje na območju aglomeracije s skupno obremenitvijo enako ali večjo od  2000 PE, je potrebno spremljati še parametre neraztopljene snovi, amonij in celotni dušik. V kolikor je iztok iz mKČN izpeljan na občutljivo območje, je potrebno spremljati in upoštevati še fosfor in dušik.
Podatek o velikosti aglomeracij in občutljivih območjih najdete na portalih PISO, oziroma ATLAS OKOLJA.