Nasveti in zanimivosti

Kaj je prepovedano odlagati ali spuščati v javno kanalizacijo?
  • Odpadna olja in naftni derivati, to so biološko težko razgradljive ali nerazgradljive snovi, ki se na čistilni napravi ne razgradijo in povzročajo obremenitev za odvodnike.
  • Ostanki pripomočkov za osebno higieno in zaščito (npr. vlažilni robčki, palčke za ušesa, higienski vložki, tamponi, robčki za nego dojenčka). So iz materialov, ki se v vodi ne razgradijo in povzročajo zamašitve in poškodbe črpalk. Odlagamo jih v posode za mešane komunalne odpadke.
  • Gradbeni odpadki, kot so različni gradbeni ostanki, malta, cement, deske, steklo, pesek, ker zmanjšujejo prevodnost kanalov ter poškodujejo črpalke ali celo dele čistilne naprave.
  • Barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline, lugi, zdravila, ker vsebujejo težko razgradljive in strupene snovi, ki povzročajo motnje ali celo prekinitve delovanja biološkega dela čistilne naprave in zastrupitev živih organizmov v odvodnikih (reke, potoki,…). Te snovi so lahko nevarne tudi za delavce, ki vzdržujejo kanalizacijski sistem.
  • Organski odpadki, kot so ostanki hrane iz gospodinjstev ali obratov za pripravo hrane, ker povečujejo obremenitev odpadne vode in povečujejo količino usedlin, ki pospešujejo gnitje v kanalu in s tem povzročajo neprijetne vonjave, poleg tega pa so organski odpadki vaba in hranilo za glodavce, ki se zato lahko prekomerno razmnožujejo. Te odpadke odlagamo v posodo za biološke odpadke.
  • Različni organski odpadki, kot so pokošena trava, plevel z vrtov ali celo deli živalskih trupel, ker povzročajo manjšo prevodnost ali kar zamašitev kanalov.
Komunalna odpadna voda je odpadna voda iz gospodinjstev ali mešanica odpadne vode iz gospodinjstev in industrijske (tehnološke) odpadne vode in/ali padavinske odpadne vode. Komunalna odpadna voda nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Povprečna poraba komunalne odpadne vode je 150l/osebo/dan oz. 50m3/osebo/leto.
 
Zamenjal sem olje v motorju avtomobila, ali lahko to olje zlijem v kanalizacijo?
Nikakor ne! Odpadna olja in druge nevarne snovi ne sodijo v javno kanalizacijsko omrežje. Takšne snovi lahko vplivajo na delovanje čistilne naprave lahko pa pride tudi do večjega onesnaženja podtalnice oz. naravnega okolja. Odpadna olja lahko oddate na bencinskih servisih in drugih ustanovah, ki imajo urejene posode za zbiranje odpadnih olj.
 
Zakaj kanalizacija v času izrednih padavin ne odvaja vse padavinske odpadne vode?
Pogostost nalivov, ki se upoštevajo pri dimenzioniranju kanalizacije danes, je določena v evropskem standardu. Ta določa, da se pri dimenzioniranju kanalizacije za padavinsko odpadno  vodo in kanalizacijo mešanega tipa na stanovanjskih območjih upošteva naliv, ki se pojavi enkrat v dveh letih. Lastnosti tovrstnega naliva so določene na osnovi padavinskih dogodkov daljšega časovnega obdobja, to je 40 let. Kanalizacijsko omrežje ni načrtovano za obremenitve, ki jo povzročijo močnejše padavine. Občasno se zgodijo nalivi večje jakosti  (L/s/ha) in trajajo dalj časa. V teh primerih kanalizacija ne zmore prevajati vse padavinske odpadne vode in preplavi nižje ležeča območja (podhodi, podvozi).

Če padavine napolnijo struge potokov in rek, v katere se stekajo padavinske odpadne vode iz utrjenih površin, in se površinski vodotoki pričnejo razlivati preko bregov, je  odtok padavinske vode iz kanalizacije onemogočen. Na nižje ležečih območjih se v teh primerih po principu vezne posode preko jaškov padavinska odpadna voda razliva po terenu.

Ko izpraznite greznico, kam nato odpeljete odpadne vode?
Vsako praznjenje greznice se evidentira pri izvajalcu gospodarske javne službe, greznična gošča se odpelje na čiščenje na Centralno čistilno napravo Brežice.
 
Lahko za  čistilno napravo uporabimo obstoječo greznico?
Greznico lahko obdržimo le v primeru, ko je ustrezna (vodotesnost, ustrezen volumen, pretok zraka, potopljen iztok…), hkrati pa za njo vgradimo napravo, ki je skladna s standardom SIST EN 12566-2 ali 12566-5 (RČN, ponikalni sistem, peščen biofilter). Zavedati se moramo, da taka čistilna naprava ni skladna s standardom SIST EN 12566-3, saj ni bila v taki obliki atestirana.
 
Kakšno vzdrževanje zahtevajo biološke male čistilne naprave?
Čistilne naprave ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Občasno je potrebno pregledati delovanja puhala in črpalk in poskrbeti za redno črpanje in odvoz odvečnega blata.
 
Kaj se lahko zgodi, če zmanjka elektrike ?
Male čistilne naprave lahko obratujejo dan ali dva brez posledic. Če traja zastoj več kot nekaj dni, se biološki procesi močno upočasnijo in učinek čiščenja se poslabša. Pri ponovni vzpostavitvi pogojev se stanje hitro normalizira.
 
Katero pomanjkljivost imajo rastlinske čistilne naprave?
Ob številnih prednostih, ki jih imajo rastlinske čistilne naprave, je njihova šibka stran slabše oz. upočasnjeno delovanje pozimi, ker rastline ne rastejo. Jeseni je priporočljivo "požeti" nadzemne dele rastlin, ki bodo v hladnih mesecih služili kot zastirka. Spomladi je potrebno plast zastirke odstraniti.
 
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije namenjeni izvajanju javne službeodvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavljajo jo sistemi kanalov in jarkov in z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin.

Hišni priključek s katerim se uporabnik priključuje na javno kanalizacijo je del interne kanalizacije uporabnika, ki jo mora vzdrževati sam.
 
Kakšna je pravilna priključitev na kanalizacijo?
Odpadna voda iz kleti oziroma iz vseh prostorov, ki ležijo pod nivojem terena, mora biti iz objekta speljana ločeno od odpadne vode iz prostorov, ki ležijo nad nivojem terena. Odpadna voda iz kleti se praviloma prečrpava v kanalizacijo, ki odvaja odpadne vode nadzemnega dela objekta v javni kanal. V kolikor je kota tal v kleti v nivoju kote temena kanalizacije obstaja nevarnost zalitja prostorov ob padavinah. Ne tak priključek je potrebno vgraditi protipovratno loputo, ki mora biti vzdrževana po navodilih proizvajalca.
Komunala Brežice d.o.o. 2017 - vse pravice pridržane | O piškotkih